ARHITEKTURA



24.5.2019 9:11:55


Ste 1285027. obiskovalec strani.






CERKVE V KS MLINŠE- KOLOVRAT TER NJIHOVA OKOLICA

 

 

KANDRŠE Z OKOLICO IN CERKEV SV. LENARTA

 

Na skrajnem zahodnem robu Občine Zagorje ob Savi, na tromeji občin Zagorje, Moravče in Litija, kjer se z zasavskim hribovljem utesnjena dolina prične odpirati v moravško in gorenjsko ravan, leži vas Kandrše. Kandrše so obkrožene s številnimi znamenitostmi. Težko bi rekli,  katera je pomembnejša.

Na jugovzhodu sta danes pomembna dva hriba in sicer Pleše, znan po prvomajskih srečanjih in malo bliže Zasavska Sveta gora, z utrjenim obzidjem in romarsko cerkvijo Marijinega rostva. Na jugu kandrško dolino zapira hrib Slemško, na katerem je tudi znana romarska cerkev Sv. križa, tik ob hribu pa se nahaja planota imenovana Krona. Tu se je naša zgodovina  začela pisati že  pred tisočletji. Planota, dolga približno 350 m, je znana po prazgodovinski naselbini Ilirov in za  njimi Keltov, ki je bila zgrajena v obliki podkve. Čas natanka te naselbine sega v obodbje broanste in železne dobe, kar nekako sovpada z 8. stoletjem pred Kristusom, kar je bilo dokazano s številnimi izkopavanji. Najzanimivejši predmet, ki so ga pri teh izkopavanjih našli leta 1883, je nedvomno svetovno znana vaška situla, ki se hrani v ljubljanskem muzeju in spada med njegove največje dragocenosti. Mnogo, mnogo starejša pa je 1997. leta odkrita fosilna obala, katero so našli tik nad pokopališčem na Vačah. Gre za približno dva in pol metra visoko apnenčevo steno, v kateri je jasno viden stik med sivimi jurskimi apnenci in rumnkastimi miocenskimi klasiti. Pred približno 13. milijoni let, v miocenu, so to strmo kamnito obalo poseljevale številne kamnovrtne školjke iz rodu Lithophaga. Še danes so dobro vidne luknje, v katerih so se nahajale te školjke. To je v Sloveniji najlepše ohranjen primer tovrstne fosilne morske obale, uvršča pa se med najlepše primerke na svetu. Gre za edinstven dokaz, da so bili v pradavnini naši hribi in doline prekriti z morjem.

Da bi nekako zaokrožili prikaz teh znamenitosti, moramo omeniti še GEOS, geometrično središče Slovenije, ki se nahaja na naselju Spodnja Slivna. Središče je razmeroma dobro obiskano, ob njem pa se zbirajo večkrat tudi slovenski politiki.

 

Čas nastanka kraja Kandrš ni znan. Ker so Iliri in za njimi Kelti svoja bivališča imeli visoko v hribih, lahko sklepamo, da so se naselbine po naših dolinah pričele pojavljati šele po  prihodu Rimljanov in za njimi Slovanov. Najstarejša še ohranjena stavba v Kandršah je nedvomno cerkev Sv. Lenarta, ki verjetno spada v čas nastajanja dvorca v Peških Kandršah ali celo v čas graščine Lebeck. Tako imenovani Pilbachov dvorec je danes povsem renoviran in popolnoma spremenjen, o gradu Lebeck pod Vačami pa govorijo le še posamezni kamni, ostali od mogočnega zidovja.

 

Cerkev Sv. Lenarta stoji na nadmorski višini 508 m na gričku nad vasjo Kandrše. Grič je od zahodne in deloma severne strani porasel z gozdom, drugod pa s travo. Je največja podružnična cerkev v župniji Vače, saj meri nekaj nad 145 m2.  Po doslej znanih podatkih se cerkev prvič omenja v listini z datumom 29. 9. 1447. Iz listine je razvidno, da je tega dne Neža z Mačkovca, vdova po pokojnem Mihaelu Katzenbergarju, podarila cerkvi Sv. Lenarta njivo v Grobljah pri Vačah za večno luč v omenjeni cerkvi. Drugič se cerkev omenja v spisku cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, ko je morala cerkev v Kandršah  prispevati za vojsko zoper Turke en zlati kelih, pol forinta in 6 renskih goldinarjev. Cerkev pa omenja tudi Valvazor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske.

 

Prva cerkev je imela 3 oltarje.  Glavni oltar je bil, tako kot danes, posvečen Sv. Lenartu, stranska pa Sv. Juriju in Sv. Matiju. Prva cerkev je bila zidana v gotskem stilu, nekaj detajlov te pozidave je ohranjenih v zvoniku. Kdaj je  bila cerkev prezidana v baročni stil, ni znano, vsekakor pa ne pred Valvazorjem, ker bi to bilo zapisano v njegovih knjigah. Po prezidavi sta bila zamenjana tudi stranska oltarja, ki sta od takrat posvečena Sv. Janezu Nepomuku in Sv. Vincecu Fererskemu. Na to spremembo je zanesljivo imela največji vpliv Bratovščina Sv. Janeza, ki je bila v tistem času zelo dejavna v naših krajih. Posvetilna listina oltarja Sv. Janeza Nepomuka se nahaja v skrbno zapečateni steklenici v arhivu župnijske cerkve in nosi datum 26. julij 1750. Tega dne je Viljem, opat in arhidiakon iz samostana Stična posvetil ta stranski oltar in vzidal vanj relikvije mučencev Sv. Kancija, Kancijana, Felicisima in Valentina. Čeprav listine o posvetitvi drugega stranskega oltarja, posvečenega Sv. Vincencu Fererskemu, doslej ni bilo mogoče najti, pa je skoraj zanesljivo bila opravljena isti dan. Iz cerkvenih listih je tudi razvidno, da so leta 1669 za cerkev nabavili nov zvon, ki so ga naročili  pri Nikolaju Borsetu v Celju. Za  časa 1. svetovne vojne so bili cerkvi odvzeti vsi trije zvonovi in tudi orgle. Sedanji zvonovi so bili nabavljeni leta 1923.  Dva sta bila kupljena v Brniku, tretji pa je bil nov. Vsi trije pa so bili vliti v železarni Jesenice.

Vsakemu obiskovalcu vzbudijo pozornost težki železni okovi, ki visijo na steni poleg glavnega oltarja. Ljudsko izročilo govori, da so to okovi nekega krajana, ki se je uspel rešiti turškega ujetništva. Ker je Sv. Lenart zavetnik ujetnikov, naj bi jih bil rešeni ujetnik prinesel svojemu patronu v zahvalo.

 

In še en utrinek iz zgodovine. Po silovitem požaru, ki je 8. oktobra 1834 uničil Vače z osemindvajsetimi hišami in s tamkajšnjo župnijsko cerkvijo vred, je do izgradnje nove, do leta 1843, kandrška cerkev nadomeščala župnijsko cerkev.

 

Cerkev Sv. Lenarta je danes razmeroma lepo obnovljena. V zadnjh nekaj letih je bil zamenjan star okrušen kamnit tlak, cerkev je dobila novo fasado, elektrificiralo se je zvonenje, restavrirani pa so bili tudi vsi trije olatarji. Izmed vseh je prav gotovo najlepši že omenjeni stranski oltar Sv. Janeza Nepomuka, katerega sliki je izredno lepo obnovil znani restavrator Marinšek. Cerkev ima danes tudi kvalitetno kritino – bobrovec znamke Creaton, obnavlja pa se tudi obzdje okrog cerkve, katerega je delno izpodnesel plaz v deževju leta 1998.

 

Poleg cerkve je na hribčku tudi mežnarija iz leta 1737, ki je tudi obnovljena in preurejena v veroučno učilnico. Vsakoletno majsko žegnanje je na nedeljo po 16. maju, ko goduje Sv. Janez Nepomuk, glavno žegnanje pa je v mesecu novembru po godu Sv. Lenarta. Sicer pa je Sveta maša v cerkvi tudi skoraj vsak ponedeljek v letu.

 

                                                                                              Zapisal: Franc Zore

 

 

OPIS CERKVA ŽUPNIJE KOLOVRAT

 

Cerkev Marijinega imena v Brišah

 

 

Cerkev Marijinega imena v Brišah je ena izmed štirih podružnic Kolovraške fare. Kaj se je z Brišami dogajalo v Zgodovini? Iz časa nastanke cerkve (1526 naj bi že stala, tudi od nje naj bi pobirali davek za vojsko proti Turkom) je iz arhiva cistercijanskega samostana v Dunajskem Novem mestu razvidno, da je ta včasih (1561) razpolagal s premoženjem v sedanji Briški podružnici (Nekemu ljubljanskemu meščanu je dal v najem desetino od nekaterih Briških zemljišč. Enkrat je bila najbrž zasuta, morda so tudi po tem dogodku Briše dobile ime.

Leta 1669 je dal cesar Leopold dovoljenje, da Matej, opat v Dunajskem novem mestu, sme prodati Stiškemu opatu Maksimiljanu Mengeško župnijo z utelešenimi podružnicami Vače (s Kolovratom), Čemšenik, Zagorje in Dol. Tako so se Stično prenesle tudi dajatve z Briš.

            Kolovraški vikariat je bil ustanovljen 1. maja 1753, ko se je zanj zavzel Jožef Leopold Gappmayer s svojo soprogo Marijo Terezijo Raumbschussel, potomko nekdanjih gospodarjev Kolovraškega gradu, spadal je pod »mati faro« Vače. Od leta 1783 je bil na fari tudi župnik, prvi Silvester Mure, doma iz Škofje Loke. L. 1793 je bila, po njegovi zaslugi, v Kolovratu posvečena župnijska cerkev. 100 let kasneje je župnik Andrej Pogorelec zgradil sedanje župnišče v Kolovratu. Župnija pa je od samega začetka do leta 1916 imela tudi kaplana.

            Prva svetovna vojna se je v tukajšnji župniji manj občutila zaradi bližine rudnika in slabih prometnih zvez. Med drugo svetovno vojno so Nemci v Brišah mežnarijo požgali in ob tej prilik vanjo vrgli tudi sosedovega hlapca, ki je sedaj pokopan pri Briški cerkvi. Kolovračani so se večinoma borila na

Partizanski strani. Kot celotno Zasavje se je tudi Kolovrat navzel komunistične ideologije. Do leta 1946 je bila v Kolovratu tudi občina, ki pa je spadala upravno pod Trbovlje, še prej pa pod Litijo. Tega leta so jo ukinili. L. 1948 so ukinili pomožno pošto v Kolovratu, ki je bila tu 35 let. V letu 1954 je bil v Kolovratu prvi civilni pogreb. V osemdesetih letih so podrli še polo in učence priključili Izlakam, za prve tri razrede pa je bila odprta šola na Mlinšah (res je bilo otrok malo, Kolovrat pa je s tem izgubil še tisto malo infrastrukture, kar jo je imel. Najraje bi postopoma ukinili še faro Kolovrat in jo prestavili  v Briše. Seveda to ne bi bilo dobro. Zato je velika sreča, da smo mogli, ob razglasitvi Slomška za blaženega, obnovili farno cerkev, kar je v fari, zaradi Slomškovega vzgojitelja Jakoba Prašnikarja, spet vrnilo ugled.

Pred prvo svetovno vojno je bilo, po kroniki, versko življenje tu živo, dar sedem bratovščin je delovalo v župniji, od leta 1931 tudi katoliška akcija. Takrat je bila tudi prebarvana streha na zvoniku Briške cerkve. V Briški cerkvi danes zvonijo železni zvonovi, ki so bili namenjeni za Cerkljansko Cerkev, pa so se v Cerkljah (na Gorenjskem) potem premislili in kupili bronaste, Briše pa so se zavzele za želene in jih tudi dobile. Po vojni se je za obnovo vseh cerkva v župniji zavzel župnik Valentin Benedik in pri obnovi tudi sam dejansko sodeloval. Leta 1957 je obnavljal tudi notranjščino Briške cerkve, z domačini. Prebelili so tudi freske v prezbiteriju in k sreči te pri Zavodu niso bile dokumentirane, zato se obnje tudi letos ni nihče spotaknil, ko je bila notranjščina ponovno obnovljena (Franc Petrič iz Vašče pri Cerkljah). Sedaj je naš novomašnik Zvonko (v Brišah imel novo mašo ) nastavljen na Benedikovo rojstno župnijo v Šmartin pri Kranju.

            Leta 1974 je voda zalila Briško cerkev in napravila veliko škode (tudi klopi so bile pod vodo in oba lesena oltarja sta bila poškodovana). Ko je bil za župnika Janez Selan, se je obnovila zunanjščina Briške Cerkve in tudi z bakrom prekril zvonik. Odkar sem za župnika jaz, je g. Janez Kranjc zastonj obnovil stranska oltarja, ki pa žal, nista prav strokovno obnovljena. Lepši je obnovljen glavni oltar, ki ga je obnovil Aleš Sluga, iz Žal nad Kamnikom. In sama okolica cerkve, novo cerkveno obzidje, za vse delo gre največja zasluga prizadevnim Briškim ključarjem.

 

 

 

 

 

 

 

ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA LOVRENCA V KOLOVRATU

 

Cerkev sv. Lovrenca v Kolovratu je zagotovo stala ne tem mestu že leta 1526, saj so pobirali od nje davek za vojsko proti Turkom. To je bila podružnica Vaške župnije. L. 1676 je dobila nov zvonik. L 1753 pa je Kolovraški graščak Jožef Leopold Gappsmayer s svojo soprogo Marijo Terezijo Raumbschussel volil 4000 gld. za ustanovitev lastnega vikariata in od takrat so imeli Kolovračani stalnega duhovnika, do leta 1916 celo dva župnika in kaplana. 24. avgusta leta 1793 je bila cerkev Sv. Lovrenca slovesno posvečena. Takrat je bil ustanovljen vikariat v Kolovratu (l. 1753) – ustanovljena župnija pred letom 1800. Med znanimi  duhovniki velja omeniti pisatelja prve slovenske povesti Janeza Ciglarja, ki je tu najprej kaplanoval, iz Kolovrata pa izvira tudi vzgojitelj svetniškega kandidata škofa Antona Martina Slomška, duhovnik Jakob Prašnikar. Sedanja cerkev je enoladijska, s stransko kapelo, pod katero je grobnica Kolovraških graščakov. Vanjo je bil prenesen Marijin oltar iz Medijskega gradu. Križev pot je delo slikarja Jurija Šubica, slika  Kristusovega rojstva pa je iz Layerjeve delavnice. Med drugo svetovno vojno so iz župnijske cerkve pobrali bronaste zvonove, samo mali bronasti je ostal in visi sedaj na Strmi njivi. Leta 1973 je bila zadnjikrat prepleskana streha na zvoniku. Fasado na cerkvi so zadnjikrat obnavljali (prebelili) l. 1976. Leta 1978 je bil prepleskan zvonik. Leta 1981 pa je bila na cerkev položena nova, opečnata streha. Cerkvi so v letu 1995 dodali novo zakristijo, v njej pa so tudi podaljšali kor leta 1997. Ob priložnosti razglasitve Slomška za svetnika smo se v fari odločili obnoviti zunanjščino cerkve, v kateri je bil krščen Slomškov vzgojitelj.

 

 

 

ZGODOVINA CERKVE SV. GREGORJA VELIKEGA V ŽVARULJAH

 

 

Cerkev Sv. Gregorja Velikega je bila prvič omenjena leta 1529. Cerkev pa je bila posvečena leta 1735. Cerkvica stoji na najbližjem hribu na višini 400 metrov. Tja pa so jo postavili iz treh vasi; Dolgo brdo, Vrh pri Mlinšah ter iz vasi Žvarulje. Po ustnem izročilu naj bi bila cerkev postavljena ravno na sredini. Tako da so iz vasi Dolgega brda, Vrha in Žvarulj enako oddaljeni.

Sv. Gregor Veliki (3. september) je zavetnik pevcev, rudarjev, glasbenikov in zidarjev. Veliki oltar je iz leta 1788. Cerkev je takrat dobila baročno podobo. Pritličje zvonika je križno obokano in služi tudi kot zakristija.

 V času župnikovanja Marka Avsenika pa so krajani v letu 2001 iz  vasi zgradili kor na katerega so ponosni.  Tako so pridobili nekaj več na prostoru. V tem času pa so v cerkvi postavili tudi kip Antona Martina Slomška kateri je bil proglašen za blaženega. Pobudnik za to pa je bil gospod Franci Mrčun.

Jakob Prašnik rojen iz vasi Zgornje vrtače (Borje), stanujoč na  domačiji » Delov`c«. Mlademu fantu Jakobu Prašnikarju sta zelo kmalu  umrla oba starša.  Tako je postal  Anton Martin Slomšek vzgojitelj Jakoba Prašnikarja. V zahvalo pa mu je podružnična cerkev Sv. Gregorja Velikega postavila kip, ki sedaj krasi to cerkev.  Od leta 2007 pa cerkev krasi tudi lestenec, za katerega so  nekdanji sovaščani iz vasi Žvarulje, Dolgo brdo ter Vrha pri Mlinšah darovali za lestenec. Oblikoval pa ga je gospod Janez Erklavc. Za pobudo in zbiranje denarja pa gre zasluga nekdanjim sovaščanom  Slavki in Jožetu Arh iz Podlipovice ter Minki Grden iz Izlak.

 

 

BORJE

 

  Borje pri Mlinšah je gručasta vasica v pobočju Slemena med Črnim grabnom in dolino Medije na nadmorski višini 574 m. V vasi je pet stanovanjskih hiš in nekaj počitniških hišic,ki so naseljene le občasno. V vasi je tako manj kot 20 stalnih prebivalcev. Vas je dostopna  iz trojanske ceste v Blagovici in iz Medije po makadamski cesti. Vas Borje spada med demografsko ogrožena območja.   V Zgornjih Vrtačah se je 21. julija 1784 rodil Jakob Prašnikar. Prašnikar ima neminljive zasluge za duhovništvo blaženega škofa Antona Martina Slomška. Kot kaplan na Ponikvi v letih 1811 do 1815 je poučeval mladino v tamkajšnji farni šoli in nagovoril Slomškovega očeta, da je dal nadarjenega dečka Antona v celjsko gimnazijo. Po smrti dečkove matere in pozneje očeta mu je nadomestil starše, postal je njegov duhovni oče.  Umrl 13. oktobra 1841 v Spodnji Polskavi.

V vasi stoji tudi cerkev sv. Jakoba.  Cerkev sv. Jakoba ima pravokotno ladjo z ravnim stropom in triosminsko zaključenim ter križno obokanim prezbiterijem. Na zahodni strani ladje je dozidana odprta lopa, ki ima zunanji oltar, na severni strani prezbiterja je dozidan zvonik, ki je imel do leta 1967 baročno čebulasto streho prekrito s skodlami. V zvoniku je še bronasti zvon z letnico 1561. Pritličje zvonika služi kot zakristija. V zapisih se cerkev  prvič omenja leta 1523 (vizitacija škofa Daniela de Rubeisa). Ladja in prezbiterij sta v osnovi še gotska, lopa in zvonik sta baročna. Cerkev  je bila v celoti barokizirana. Barokizacija naj bi bila končana leta 1711, glede na letnico, ki se je ohranila na zunanji strani prezbiterija. Današnja cerkvena oprema je iz 19. stoletja. V zakristiji  je zakristijska lesena omara, v kateri so shranjeni liturgični predmeti in tri stare v usnje vezane mašne knjige.

 

Podatke posredoval:  Tone Humar


Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat©2005  
Predstavitev
Zapisniki
Svet KS
Organi KS
Zemljevid
Časopis
Izleti
Zgodovina
Arhitektura
Tradicija
Soseska
Kulturno društvo Mlinše
Lovska družina Mlinše
Prostovoljno gasilsko društvo Kandrše
Prostovoljno gasilsko društvo Kolovrat
Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše
Športno društvo Mlinše
Športno društvo Škafari
Turistično društvo Mlinše
Krajevni odbor RK
Krajevni odbor NOB
Podružnična šola Mlinše
Gospodarski subjekti
Gostinska ponudba
Prenočišča
Kmečki turizem
Ostalo
Župnijski urad Kolovrat
Župnijski urad Sveta Gora
Župnijski urad Vače
Galerija
Forum
Anketa