USTANOVITEV GASILSKEGA DRUŠTVA

»Gasilno« društvo Kandrše je bilo ustanovljeno 31. julija 1932 ob 16. uri na vrtu gostilne Mali v Žabšah. O tem poroča ohranjeni zapisnik ustanovnega sestanka.

Pobudnik za ustanovitev društva je bil Franc LAVTAR,  po domače Malja. Skrbeli so ga številni požari, ki so se v tem času kar vrstili in uničevali premoženja. Prav on je vodil tudi ustanovni sestanek. Poleg domačinov, ki so se kot ustanovni člani vključili v društvo, sta se sestanka udeležila tudi predstavnika litijske župe (tja so namreč tedaj spadale Kandrše) – načelnik Lajevec in tajnik Peterca. Predstavila sta pomen gasilstva in dolžnosti članov.

Ta dan so izbrali tudi  UPRAVNI ODBOR.

ČLANI DRUŠTVA

Ob ustanovitvi je društvo štelo 18 članov. Možno je, da podatek ni točen, če npr. kateri od ustanovnih članov ni bil vpisan v skupno knjigo.

Ob ustanovitvi društva so štiri okoliška društva prikazala mokro vajo. Zajezili so potok v Vrpkovi loki in usmerili vodne curke proti Dobrljevu. Na tej vaji so z motornimi brizgalnami sodelovali gasilci z Lok, Zagorja, Kotredeža, z ročno brizgalno pa gasilci iz Podšentjurja.

V prvem delu orisa razvoja gasilskega društva Kandrše so zbrani nekateri zanimivi podatki o delu društva, akcijah, vajah, nabavi gasilskega orodja, šolanju kadrov in podobno. Glavni vir podatkov so bili dokaj natančno vodeni zapisniki občnih zborov in sej društva ter skupna knjiga članov.

GASILSKO DRUŠTVO V LETIH 1932 – 1941

Pregled polletnega dela društva so  kandrški gasilci opravili na občnem zboru 12.2.1933. V zapisniku je navedeno, da jim je precej težav povzročil spor okrog gradnje gasilskega doma, oziroma kje naj bi ta stal, saj je zaradi tega nekaj članov celo izstopilo iz gasilskega društva. Ob ustanovitvi se je v društvo priglasilo 35 rednih članov, februarja 1932 pa je število 19 rednih in 30 podpornih članov.

S članarino in nabiralno akcijo so zbrali že tudi nekaj denarja. Dali so pobudo za organizacijo veselice, da bi zbrali čim več denarja za nabavo brizgalne in orodja.

Precej aktivni so bili gasilci v letu 1934. Med drugim so skupaj z gasilci z Vač pomagali pri gašenju dveh požarov.

Velika pridobitev za društvo je bil nakup motorne brizgalne leta 1935, saj do tedaj praktično niso imeli pravih pripomočkov niti orodja za gašenje. Brizgalno so za 16.000 din kupili pri Andreju Supanu (Zupanu) v Ljubljani. Polovico kupnine so poravnali takoj, drugo polovico pa po obrokih.

Glavni dogodek v letu 1935 je bila blagoslovitev  motorne brizgalne, združena v veselico, ki je prinesla tudi nekaj dobička. Veliko denarja pa so dobili tudi z nabiralnimi akcijami po vasi.

To leto so pomagali pri gašenju požara v okolici Vač, svoje znanje pa so urili na mokrih in suhih vajah.

Četrto leto po ustanovitvi so gasilci še vedno ugotavljali, da jim manjka pravo orodje in pripomočki, saj razen brizgalne in nekaj metrov cevi niso imeli ničesar. Kljub temu pa so priskočili na pomoč pri gašenju požara v okolici Vač.

Prišlo je tudi do nekaterih sprememb v vodstvu društva.

Leta 1937 je bil kupljen vprežni voz za brizgalno in ljudi.

Gasilci so vedeli, da brez prave opreme njihovo delo ne bo tako uspešno, kot bi si želeli. Zato so se odločili, da leta 1938 staro motorno brizgalno zamenjajo za novo, močnejšo. In ker so jo kupili pri istem prodajalcu kot prvo, jim je ta staro vzel v račun.

Prvo shrambo (barako) za četne stvari so postavili pri Ivanu Maliju v Zabšah leta 1939, saj se za gradnjo doma zaradi finančnih in drugih težav še niso mogli odločiti.

Od teh zadnjih predvojnih let pa do izgradnje gasilskega doma so se gasilci na sejah in občnih zborih zbirali pri svojem ustanovnem članu Albinu Maliju v Kandršah.

Leto 1940 je prineslo slutnjo vojne tudi v naše kraje. Tako je občina na ukaz Kraljevske banske uprave izdelala nalog, da moramo gasilska društva ustanoviti posebno gasilsko četo za primer vojne, člani pa ne smejo biti vojni obvezniki. Ker je bila zadeva nujna, so na seji 11.8.1940 izbrali nov upravni odbor, sicer pa je delo teklo normalno. Gasilci so kot vsa leta od ustanovitve pomagali pri gašenju požarov v okolici, skrbeli za strokovno usposabljanje članov, izboljševali opremo ipd. S tem so uspešno opravljali človekoljubno poslanstvo organizacije, ki so ji pripadali.

Zadnji zapisnik o delu društva pred vojno nosi datum 26.1.1941, ko so se gasilci verjetno zadnjič pred izbruhom vojne vihre sestali na občnem zboru. Društvo je takrat štelo 25 delovnih članov.

GASILSKO DRUŠTVO V LETIH VOJNE 1941 – 1945

Delo društva je bilo treba prilagoditi  vojnim razmeram. Gasilci so se sestajali na skrivaj; skriti pa je bilo  treba tudi orodje  in opremo. Motorno brizgalno so tako skrili kar pri Albinu Maliju doma in jo s tem rešili.

Precej članov je sodelovalo v vojni, nekateri izmed njih so tudi preminili. To so bili:

Franc DERMOTA-Martinetov

Ivan GRDEN-Knez

Rudolf GRDEN-Doberlevčan

Alojz JERMENC-Načketov

Ivan JERMENC-Načketov

Maks KLOPČIČ-Mokrotov

Ivan OBREZA-Vrpkov

Franc PETEK-Petkov

Franc STRMLJAN-Mlekarjev

Josip (Pepe) VIDERGAR-Petrov

GASILSKO DRUŠTVO PO LETU 1945

Po vojni je po podatkih sodeč društvo rabilo kar nekaj časa, da je delo zaživelo tako, kot je treba. Kljub temu dejavnost ni nikoli popolnoma zastala. Tako so leta 1947 kupili voz za prevoz gasilskega orodja. Takrat so z veliko vrtno veselico proslavili 15-letnico  obstoja društva. Naštudirali pa so igro, s katero so se predstavili tudi na Vačah.

Tudi 20-letnico (1952)  so proslavili z veselico na vrtu pri Francu Lavtarju. Nasploh so bile kandrške veselice glavni družabni dogodek vsake sezone pa tudi priložnost, da so napolnili svojo blagajno.

Društvo je postalo bolj aktivno po letu 1953, ko so se začeli gasilci spet resno ukvarjati z mislijo o gradnji gasilskega doma. Stara baraka v Žabšah je bila dotrajana, pa tudi sicer so bile Kandrše eden redkih krajev na ljubljanskem območju, ki ni imel svojega doma. Največji problem pa je bil seveda pridobitev sredstev za gradnjo.

Do leta 1955 je društvo spadalo pod litijsko občino, tega leta pa je bilo priključeno k Občinski gasilski zvezi Zagorje ob Savi.

Še vedno pa niso nič ukrenili glede gradnje gasilskega doma ali vsaj nove barake za orodje. Delno so to pripisali premajhni zavzetosti v lastnih vrstah, prav nobene podpore pa niso bili deležni tudi od Okrajne gasilske zveze v Ljubljani.

Zato je bila glavna naloga v nekaj naslednjih letih gradnja gasilskega doma in v zvezi s tem vrsta aktivnosti od nakupa zemljišča do nabave materiala in organizacije prostovoljnega dela.

Prvi rezultati teh prizadevanj so bili vidni že leta 1957, ko so postavili barako za orodje na vrtu Franca Žavbija v Kandršah. Pri gradnji je bilo opravljenih 227 prostovoljnih ur.

GRADNJA GASILSKEGA DOMA IN DELOVANJE DRUŠTVA PO LETU 1955

Z novim domom pa gasilci niso imeli toliko sreče, saj se je začetek gradnje zavlekel zaradi spora v zvezi z zemljiščem, kjer naj bi dom stal. V pripravah na gradnjo so gasilci opravili večje število prostovoljnih ur, nabrali pa so tudi že nekaj materiala in peska.

Začetek gradnje tako sega v leto 1959. Kljub velikim finančnim težavam – z delom so začeli brez kakršnekoli pomoči  podjetij in brez posojil – je 18 članov društva 27. septembra 1959 izkopalo temelje za bodoči dom kandrških gasilcev.

Predračun za gradnjo je znašal 10.000.000 din. Zemljišče so odkupili od Albina Hribarja iz Kandrš za  60.000 din. Načrt za dom je izdelal Slivnik iz Zagorja.

Spomladi 1960 je zagorski rudnik odstopil kandrškemu društvu staro rudniško stavbo pod uro, ki so jo gasilci porušili, material pa so porabili za gradnjo doma. V tej stavbi je bilo toliko zidne opeke, da je zadostovala za ves gasilski dom, tudi strešne opeke je bilo dovolj za celo streho.

Dom je bil pokrit že naslednje leto (15. avg. 1961), čez eno leto pa je bila ob novogradnji prva veselica. Uredili so garažo, sejno sobo in garderobo.

To leto so proslavljali tudi 30-letnico društva. Na prehodu 1962 v 63.leto pa je bilo v garaži gasilskega doma prvo silvestrovanje.

Spomladi 1963 so se dela nadaljevala. Uredili so okolico doma in dogradili stolp. Do konca leta so uredili še dvorano, hodnik in stranišča. Gasilci so tako silvestrovali že v novi dvorani, ki so jo takrat slovesno odprli. Nastopil je pevski zbor Vače.

Leta 1964 je društvo pričelo z velikim dolgom v blagajni, čemur se zaradi stroškov pri gradnji ne gre čuditi. To pa nadaljnjega dela ni ustavilo. Tako so kupili blago – žamet za zastor na odru, stole in mize za v dvorano, okoli doma pa so zasadili topole. Najpomembnejši dogodek pa je bil gotovo razvitje društvenega prapora 16. avgusta 1964. Na njegovem drogu je 38 pozlačenih in 118 ponikljanih žebljičkov in štirje spominski trakovi.

Naslednje leto so pričeli z gradnjo vodnega bazena. V domu pa so preuredili nekaj prostorov. V garderobi so uredili bife, v garaži pa gostinsko sobo. Zato je bilo treba seveda zgraditi novo garažo. Popravili so tudi sprednji del strehe – zaradi stanovanja – in balkon nad vhodom.

Delovna vnema kandrških gasilcev ni ponehala tudi v naslednjem letu. Dokončali so gradnjo požarnega bazena, napeljali vodovod v dom, preuredili prostore v gostilno, nadaljevali pa so tudi z gradnjo nove garaže.

Za domom so postavili leseno barako za drvarnico in veselični material. Zasajena je bila živa meja – ciprese.

Poleti 1967 so v prostorih doma odprli gostilno, ki je bila last društva. V prvem nadstropju so uredili hišniško stanovanje ter položili teraco tlak pred vhodom in na balkonu. S tem so bila končana večja dela v domu in okolici, gasilci pa so že kovali načrte, kaj morajo še postoriti in nabaviti. Zlasti so želeli posodobiti orodje in drugo opremo za gašenje. Leta 1968 so na stolp montirali alarmno sireno.

Naslednje leto so uredili na novo prizidano garažo.

Dolgoletnega predsednika gasilskega društva Kandrše, Franca Lavtarja, so na njegovo željo – zaradi starosti in zdravstvenih težav – razrešili funkcije in ga preimenovali v častnega predsednika. Predsedniško funkcijo je opravljal kar 37 let, vse od ustanovitve društva.

V letu 1970 so napeljali skupni vodovod in priključili nanj gasilski dom. Izdelali so stopnišče in ograjo na balkonu. Pripravili pa so tudi načrt dokončne ureditve doma do leta 1972, ko bo društvo praznovalo 40-letnico obstoja.

Tako so se v letu pred jubilejem lotili ponovne predelave garaže, ki so jo razširili in napravili vhod z druge strani, s čimer so pravzaprav pridobili tri garaže. Poskrbeli so tudi za zunanjost doma, ki so jo odeli v novo fasado in prebarvali ograjo. V tem času so tudi nekoliko spremenili sestavo odborov.

Poleti 1972 so gasilci hiteli z zaključnimi deli na gasilskem domu (barvanje oken, ograje, izdelava kulirja, pleskanje itd.)

13. avgusta je bilo slavnostno odprtje gasilskega doma Kandrše. Takrat je simbolično prerezal član Sveta federacije Miha Marinko, slavnostni govor pa je imel Janez Grden, ki je bil predsednik društva kar 20 let.

Okrogla obletnica in otvoritev doma pa nista pomenili konec aktivnosti za kandrške gasilce. Začeli so razmišljati o nakupu avtomobila – terenskega vozila. Za silo so si pomagali s starim avtomobilom, ki so ga leta 1973 dobili od GD  Izlake za katerega so morali Občinski zvezi Zagorje odšteti 450.000 din, a so ga že leto kasneje prodali. Hkrati pa so začeli zbirati denar za novega (prodaja lesa, prostovoljni denarni prispevki).

Kupili so terensko vozilo VAZ, ki je primerno za dostop v  hribovite predele; leto kasneje pa so nabavili še prikolico za prevoz opreme.

Aprila 1974 je KZ Zagorje odprla v prostorih gasilskega doma trgovino, ki je pomenila veliko pridobitev za vasi v okolici.

O pomembnosti in aktivnosti društva priča tudi visoko državno odlikovanje – red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim je bilo društvo odlikovano leta 1975.

V drugi polovici sedemdesetih let so gasilci izpopolnjevali in izboljševali opremo, urejali okolico in podobno.

Ena večjih pridobitev je bila napeljava telefona od Viderge do Kandrš. Gasilci so sodelovali pri sekanju, obdelavi in postavljanju drogov, kopanju jam in drugih delih. V gasilskem domu je telefon prvič zazvonil 25. maja 1977.

Od OGZ Zagorje so dobili novo brizgalno (ROTEX).

V dvorani so obnovili slabe temelje in uredili nadstrešek nad sprednjim balkonom. Poleg tega so pomagali pri napeljavi javne razsvetljave na Trati in sodelovali pri pripravljalnih delih za asfaltiranje ceste in okolice doma.

Društvo je v teh letih skrbelo tudi za podmladek. Mladi člani (pionirji) so se na vajah prizadevno učili gasilskih  veščin in uspešno zastopali svoje društvo na občinskih in regijskih tekmovanjih. 9. avgusta 1981 pa so slovesno razvili tudi pionirski prapor.

Tako se je spet približala nova okrogla obletnica – 50. letnica  obstoja gasilskega društva Kandrše. Dom je bil zunaj in znotraj prenovljen tudi za to priložnost. Slovesnost ob visoki obletnici pa je bila 1. avgusta 1982.

V tem letu so začeli urejati poligon za urjenje gasilske desetine na zemljišču, ki je bilo last KZ Zagorje in ga je društvo dobilo  za minimalno najemnino.

Januarja 1983 so kupili staro ročno brizgalno. Izdelana je bila okoli leta 1900 in precej zapuščena, a jo je Franc Ocepek obnovil in uredil, tako da bi jo bil danes vesel marsikateri muzej.

V  letih 1983 in 1984  so gasilci uredili sejno sobo in pisarno nad garažo. Veliko dela pa so imeli tudi z urejanjem poligona za vaje; nanj so napeljali vodovod in obnovili vodnjak na križišču na Trati.

Aktivnosti po letu 1991

Tudi zadnja leta je društvo delovalo skladno z  usmeritvami gasilske zveze in krajevnimi potrebami. Nekatere aktivnosti pa so še posebej  izstopale.

1991

·        sanacija starega vodnjaka v križišču in s tem izboljšanje vidljivosti v samem  križišču na Trati,

·        položitev drenažnih cevi v zemljišče gasilskega poligona/drenažiranje/.

1992

·        vkop cisterne prostornine 30 kub,.metrov v zemljišče gasislskega poligona – cisterno je podarilo podjetje Petrol,

1993

·        na poligon smo napeljali elektriko,

1994

·        od Gasilske zveze Zagorje smo pridobili mobilno radijsko postajo,

·        nabavili smo 13 kompletov paradnih oblek,

·        na poligonu smo postavili kozolec pripeljan iz Vač in Šentlamberta,

·        ob dvorani smo uredili prostor za balinanje.

1996

·        v Nazarjih smo nabavili 10 vrtnih miz, sami pa smo izdelali 180 klopi in 90 miz,

·         1.10.1996 smo nabavili nov gasilski kombi.

1997

·        uraden prevzem gasilskega avtomobila,

·        ob 65-letnici društva smo odkrili sliko sv.Florjana na fasadi doma – delo mojstra Franca BLEJCA  iz Mengša,

·        ob tej priložbnosti smo obnovili tudi fasado gasilskega doma in izdelali  ograjo ob garažah.

1998

·        postavili smo tekmovalno progo z gasilskimi  rekviziti in ovirami okrog gasilskega poligona, ki je uporabna tudi za bližnja društva.

1999

·        25. julija smo razvili društveni prapor,

·        pridobili smo gradbeno dovoljenje za garaže in sanacijo sanitarij,

·        to leto pričnemo z gradnjo dodatnih objektov garaž in dodatnih sanitarij.

2000

·        usposobili smo 800 litrsko motorno črpalko ROSENBAUER, pridobljeno od Rudnika Zagorje,

·        opravljen je bil izkop za garaže in dokončno obnovljene sanitarije.

2002

·        podpisali smo pogodbo za odkup zemljišča gasilskega poligona ...