PREDSTAVITEV



15.9.2019 9:30:12


Ste 1315434. obiskovalec strani.






Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat leži na skrajnem severozahodnem delu Občine Zagorje ob Savi.

FOTOGRAFIJE KRAJEV V KS MLINŠE-KOLOVRAT

 

Je kraj kje lepši, kot je naša vas?

Z objemom varnih rok zavetje nudi Sveta gora,

kjer smo ljudje drug drugemu opora,

kjer sonce svetle dneve lije v čas.

 

Nič več vrtenja slišati ni moč kolesa.

je mlin obstal, ne melje več,

drobljenje zrnja je že davno preč ...

Spomini pa živijo ... Podobe kažejo očesa.

                

Prekrila starih je navad davnine gaz ...

Le pravo vsem resnico potrjuje v nas

kraj Mlinše - kot most minulosti prav z njim,

za vedno bo v ljudeh budil spomin.

 

(Mojca Grden)

 

 

 

Razprostira se ob zgornjem toku potoka Medije in v porečju njenih pritokov Kolovraščice in Kandrščice. Na severu poteka meja po grebenu Kolovraške rebri do Borij pri Mlinšah,   pod Golčajem gre severozahodno do Vrha pri Mlinšah in se spusti zahodno od Kandrše, pod Klenkom zajame Vidrgo in teče po grebenu Zasavske Svete gore. Od tu se spusti pod Roviškovcem čez Pleše nad Smučidolom do potoka Medije. Pri Razpotju prečka Medijo in se vzhodno od zaselka Dole dvigne do Kalančka, objame Suhi potok, Okrog in samotno, nenaseljeno kmetijo Kalančk. Meja krajevne skupnosti prečka cesto Kolovrat-Orehovica vzhodno od Prevalje in se dvigne nazaj na Kolovraško reber (glej zemljevid).

 

 

Razgled iz Zasavske Svete gore (levo zgoraj Kolovrat, za njim Kolovraška reber, na sredini Suhi potok)

 

Celotno območje je površinsko zelo razgibano in se dviga od 330 m nadmorske višine do 853 m (Zasavska Sveta gora). Površina krajevne skupnosti meri 2800 ha, od tega je 1530 ha gozdov. V šestnajstih naseljih: Mlinše, Kandrše, Kolovrat, Vidrga, Log pri Mlinšah, Breznik, Kostrevnica, Ravne pri Mlinšah, Zabava, Razpotje, Briše, Medija, Borje pri Mlinšah, Žvarulje, Dolgobrdo in Vrh pri Mlinšah živi več kot tisoč prebivalcev.

 

 

Pogled na Vidrgo iz Zasavske Svete gore

 

Čeprav je to bilo nekoč izrazito kmetijsko področje, je sedaj le še malo gospodinjstev, kjer se ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Takih kmetij je samo še pet. Krajani so zaposleni predvsem izven krajevne skupnosti, največ v bližnji tovarni ETI Elektroelement Izlake, precej se jih vozi tudi v Zagorje ob Savi, Trbovlje, Domžale in v Ljubljano.Mnoge od mladih družin so si zgradile svoje stanovanjske hiše; veliko je tudi priseljenih, ki so si na našem območju zgradili hiše in si našo krajevno skupnost izbrali za svojo.

 

Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat je bila ustanovljena leta 1965. Do leta l955 je bila na Mlinšah samostojna občina Mlinše, ki pa je bila na podlagi zakona o ureditvi občin in okrajev ukinjena in se je priključila občini Zagorje ob Savi, tu pa je bil oblikovan Krajevni odbor Mlinše, ki je svoje delo upravljal vse do ustanovitve sedanje krajevne skupnosti. Delo krajevne skupnosti se je v vseh teh letih odvijalo predvsem na področju komunalne infrastrukture. Tako je bilo zgrajenih nič koliko novih vodovodov in vodovodnega omrežja, zgrajene so bile nove ceste, v mnoge vasi se lahko popeljemo po asfaltni cesti, na novo so bile zgrajene javne razsvetljave, po vsej krajevni skupnosti pa tudi ptt omrežje. Krajevni samoprispevek je bil povod, da se je pričelo z modernizacijo regionalne ceste Izlake – Moravče, ki je krajevno skupnost približala večjim mestom, vzpostavljene so bile nove avtobusne zveze. Te so omogočile krajanom zaposlitev tudi v Ljubljani, mladini pa odprle pot za nadaljno šolanje v srednjih šolah in fakultetah tudi izven občine Zagorje ob Savi.

 

 

Da pa smo dobili vse te prepotrebne življenjske dobrine, so morali krajani poseči globoko v žep, saj brez prispevkov krajanov in njihovega prostovoljnega dela, tega v naših krajih ne bi bilo. Seveda tudi brez širše družbene finančne pomoči, predvsem občine, tega ne bi zmogli, vendar je kljub temu bilo glavno breme na krajanih in vodstvenih kadrih takratne krajevne samouprave.

 

Na območju krajevne skupnosti aktivno delujejo tri gasilska društva, in sicer Kandrše in Kolovrat, ki sta bili ustanovljeni že pred vojno, in pa Mlinše. Gasilci so s prostovoljnim delom, s prostovoljnimi prispevki krajanov, Gasilsko zvezo  in občino Zagorje ob Savi, zgradili gasilske domove, nabavili vso potrebno gasilsko opremo in gasilske avtomobile.

 

V krajevni skupnosti se odvija tudi kulturna dejavnost, kjer deluje dramska skupina, ki skoraj vsako leto naštudira eno odersko delo.

 

Liza Pokorn in Tine Kralj v predstavi Kastelka leta 1973

 

Sodeluje na številnih prireditvah: kulturni praznik, srečanje starejših krajanov, obisk dedka Mraza ... V letu 2007 je Občina Zagorje ob Savi prostore za kulturo popolnoma prenovila, tako da je dvorana res zasijala v vsej svoji lepoti.

 

 

 

 

Mladini v veselje in razvedrilo je poskrbelo Športno društvo Mlinše, ki je solastnik Gasilsko športnega doma na Mlinšah. Na igrišču se odvija predvsem mali nogomet v občinski trim ligi in pa odbojka na mivki. Vsako leto v mesecu juniju organizirajo igre v malem nogometu – Dejanov memorial – kot spomin na njihovega prezgodaj umrlega prijatelja. Skrbijo tudi za odbojko na mivki, otroško igrišče in balinišče.

 

Na območju krajevne skupnosti deluje tudi Krajevna organizacija Rdečega križa, ki pripravi vsakoletno srečanje krajanov starejših nad 70 let. Socialno šibkim družinam pomaga s paketi, vse starejše in nepokretne krajane pa pred novoletnimi prazniki obišče na domu.

 

Med nami so tudi člani zelene bratoviščine – Lovska družina Mlinše, ki skrbi za divjad v zimskem času, pa tudi za stalež divjadi v gozdovih.

 

V krajevni skupnosti deluje tudi Krajevna organizacija Zveze borcev NOV, ki skrbi za svoje ostarele člane in jih obiskuje na domu. Skrbi pa tudi za številne grobove in obeležja, kar priča, da je tudi pri nas pustošila druga svetovna vojna. V vojni je padlo 34 krajanov, 17 jih je umrlo v koncentracijskih taboriščih, 17 je bilo ustreljenih kot talcev, deset krajanov je bilo ustreljenih ali ubitih kot žrtev fašističnega nasilja. Med vojno je bilo požganih in porušenih štirinajst domov.

 

Turistično društvo Mlinše, ki skrbi za urejenost našega okolja in naših domov. Leta 2004 je žal opustilo prireditev Ohcet po starih običajih, ki se je odvijala kar trinajst let zapored. Vsako leto aprila organizirajo Sejem cvetja, kjer se poleg cvetja dobi še razno orodje, suha roba in tudi dobrote iz domače krušne peči. Krajanom podelijo tudi bon za nakup cvetja.

 

Zelo aktivna je tudi Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Mlinček.

Medgeneracijska skupina za kakovostno starost Mlinček iz Mlinš deluje v okviru Medgeneracijskega društva SREČNO iz Zagorja. Druženje v medgeneracijski skupini Mlinček, v kateri so zbrani prostovoljci, ki se seznanjajo z izboljšavo odnosov med generacijami in jim gre pri tem za ustvarjalno komunikacijo s starimi osebami, s katerimi se tudi srečujejo na domu, je spletlo kratke pripovedi. Zbrali so jih v knjigi Zgodbe iz doline mlinov. Naslov je pravšnji, saj se je ob potokih Kandrščica in Medija vrtelo v davnini kar deset mlinov. K pisanju zgodb pa so povabili še nekaj piscev, podpornih članov društva.

»Pred nekaj leti se je začelo v Zagorju usposabljanje prostovoljcev v skrbi in vzgoji za kakovostno staranje. Prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta A. Trstenjaka iz Ljubljane, ta človek globokega duha in dobrega srca, je trosil znanje in s tem veliko lepega in oprijemljivega za rabo in v uporabo. Ob njem smo bogatili drug drugega, se pripravljali na lastno staranje in uresničevali življenjski motto: Za človeka gre. Njegova posredovanja znanj in vedenj so vsaj mene polnila in navdajala s spoznanjem, da ločujem tisto dobro in blago za uporabnost pri vsakodnevnem srečevanju z onemoglo osebo, z osebo ranjene duše, z osamljenostjo ... In kako ravnati s človekom, ki včasih pravi, da NI VEČ ZA TA SVET, da je NE BODI GA TREBA ... Človek, ki je v srcu plemenit in dobrotljiv, ob tem pa tudi prepričljiv v svojem ravnanju, zna pritegniti z besedami, ker le-te dobijo pravo, bolj jasno in dovolj jedrnato sporočilo. Njegova setev besed je obrodila bogato žetev. Vse napisane zgodbe imajo resnično ozadje. Ob srečevanjih s starejšimi krajani smo jih odkrivali in zapisovali. Izpričane besede so nam vlile pogum za izdajo knjige.

Star človek je prava zakladnica življenjskih modrosti in vzor za pot, ki je pred nami. Vse, kar je naše starejše prijatelje skozi življenje spremljalo, jih pestilo, razveseljevalo, polnilo in z udarci usode utrjevalo, je živ dokaz, da so zmogli biti kljub svoji preprostosti tolažnik samim sebi z dobroto srca in potrpljenjem. In ob druženju z  njimi smo se razdajali drug drugemu kot človek človeku v DAR. Vsak posameznik potrebuje nekoga, da se zaplete v pogovor, se pred njim potoži, nasmeji in razjoka, ne da bi si s tem zmanjšal svoje samospoštovanje in spoštovanje drugega. Ob našem delu duhovno in osebnostno rastemo, spoznavamo globlji odnos do sebe in drugih, se učimo BITI in znati živeti v skupnosti, v kateri je vsak človek dragulj. Naše prostovoljno delo nas navdaja v prepričanju, da je v življenju najpomembneje: veseliti se življenja, imeti rad in biti dober.  Za likovno popestritev knjige je poskrbela Desanka – Beba Kreča. Pri njenem ustvarjanju ima narava in vse v zvezi z njo prednost. Zgodbe je opremila z motivi, ki odslikavajo način življenja nekoč in danes; preko njih nam upodobitve pripovedujejo o življenju vsakdanjika na podeželju. Tu človek vselej skuša in mora črpati moč, vire in dobrine za preživetje. Z mlinarjenjem in drugimi opravili je služil KRUH NAŠ VSAKDANJI, si gradil dom, ga opremljal, si postavil hlev, kozolec, kaščo, znamenje ob poti ... Tudi uporabno orodje prikazujejo ilustracije. To so predmeti etnološke dediščine… Njene podobe so enkratno nadaljevanje zapisanih pripovedi. So najboljša zgodba...« (Mojca Grden, leto 2007)

 

 

 

Naša skupna vsakoletna akcija pa je očiščevanje našega okolja, da poskrbimo, da je na naša krajevna skupnost čista in urejena.

 

IZVOR NEKATERIH KRAJEVNH IMEN V KS MLINŠE

 

Krajevna imena so lahko nastala na podlagi zgodovinskih dejstev, lahko na podlagi gospodarskih dejavnosti, ime je lahko oblikovano na osnovi ime svetnika, lahko pa tudi na osnovi fizično-geografskih elementov. S terminologijo krajevnih imen v Sloveniji so se ukvarjali strokovnjaki kot so: Rudolf Badjura, Darko Radinja, Ivan Gams in drugi.

V KS Mlinše Kolovrat je precej zaselkov in vasi, ki so dobila ime po morfoloških oblikah reliefa, odvisno je od lege naselja – ali to naselje leži na pobočju, v vznožju vzpetine, na terasi oz. polici itd. Lahko pa so kraji imenovani po rastju, živalstvu in tudi vodovju.

 

Nekaj razlag krajevnih imen na podlagi strokovne literature (Badjura 1953):

  • VRH PRI MLINŠAH – vas leži na manjši uravnavi v hribovitem svet, ponavadi to niso izrazito izbočeni gorski liki, gre za obdelane travnate površine. Krajev z imenom Vrh je v Sloveniji 40.
  • LOG PRI MLINŠAH – logi so travnati predeli ob potokih, površje zaraščajo jelše in topoli (redek gozd), gre za vlažen svet. V toku zgodovine je seveda človek tla kultiviral in spremenil namembnost zemljišča.
  • STRMA NJIVA – po razlagi geografov je pridevnik »strma« razlagal lego kraja ob starih poteh, ob klancih, strminah.
  • RAVNE – v Posavju je to pogosto ime kraja, ponavadi ti kraji ležijo na izrazitih policah oz. terasah nad dolinami.
  • OSREDEK – ime hriba po dobro zaznavnem vzvišenem prostoru, precej uravnano območje, kjer se dviga nižja vzpetina.
  • DOLGO BRDO – naselja s tem imenom ležijo na raztegnjenih položnih, rahlo valovitih tleh (goric, brd), območja so ponavadi gola, odprta, travnata tla.
  • SUHI POTOK – kraji s tem imenom ležijo ob potokih, ki so v poletnem – sušnem obdobju usahnila (delno, ali pa so se struge povsem izsušile).
  • BORJE, BREZNIK, LIPOVICA – kraji, ki so dobili ime po nekdaj prevladujoči drevesni vrsti.
  • MLINŠE, KOLOVRAT – po nekdanjih pogostih gospodarskih dejavnostih.

 

   


Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat©2005  
Predstavitev
Zapisniki
Svet KS
Organi KS
Zemljevid
Časopis
Izleti
Zgodovina
Arhitektura
Tradicija
Soseska
Kulturno društvo Mlinše
Lovska družina Mlinše
Prostovoljno gasilsko društvo Kandrše
Prostovoljno gasilsko društvo Kolovrat
Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše
Športno društvo Mlinše
Športno društvo Škafari
Turistično društvo Mlinše
Krajevni odbor RK
Krajevni odbor NOB
Podružnična šola Mlinše
Gospodarski subjekti
Gostinska ponudba
Prenočišča
Kmečki turizem
Ostalo
Župnijski urad Kolovrat
Župnijski urad Sveta Gora
Župnijski urad Vače
Galerija
Forum
Anketa