KULTURNA DEDIŠČINA NAŠE KS MLINŠE-KOLOVRAT

Kulturna dediščina je človekova ustvarjalnost, ki razkriva razvijanje človekovega bivanja v času in prostoru. Pojem dediščina se pri nas uporablja šele od leta 1980 dalje. Veliko resnice je v pregovoru:« Narod, ki ne ceni lastne preteklosti, nima bodočnosti.« Kako in kaj naj našim zanamcem  predstavimo iz življenje v preteklosti? Samo beseda ni dovolj, pa tudi vedno manj je tistih, ki bi znali kaj povedati. Zato je menim, da je zadnji čas, če že ni prepozno, da se ostanki kulturne dediščine prično ohranjati tudi v naših  krajih.

Kraj Mlinše je dobilo ime po številnih mlinih, ki so se vrteli pri nas v preteklosti. Bilo jih je nekaj nad deset. Mlinska kolesa le teh so se ustavila, večino mlinov je načel zob časa. So popolnoma propadli ali pa so na robu tega. Projekt Medgeneracijske skupine Mlinček ter Podružnične šole Mlinše, ki se je pričel izvajati v letu 2008, ima namen raziskati zgodovino vseh desetih mlinov ter tako poskrbeti, da se ta kulturna dediščina ohrani kar v največji meri. Poskrbeli pa naj bi tudi k ohranitvi nekdaj vrtečih mlinskih kamnov, ki bi funkcionalno krasili šolski vrt. Danes lahko vidimo le še ostanke mlinov in prav je, da se zgodovina le teh, ki je še kako pomembna za naš kraj, ohrani  zanamcem.

Mnogo zanimivih zgodb, ki so zapisane v knjigi Zgodbe iz doline Mlinov, je prav tako ena izmed zanimivih dediščin, ki jih naš kraj ima. Opisano življenje in delo nekdaj ter danes živečih krajanov, človeka kar vabi, da  prebere vse zapisane zgodbe.

Ker je bilo v preteklosti naše področje izrazito kmetijsko, najdemo na današnjih kmetijah  še kašče ter  sušilnice za sadje. V vsaj še nekaj dobro ohranjenih kmečkih hišah si lahko ogledamo ostanke črnih kuhinj. 

V našem kraju je še kar precej posameznikov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s čebelarjenjem, zato so nekateri stari čebelnjaki še dobro ohranjeni oz. prenovljeni.

Številna dobro ohranjena  obcestna znamenja nakazujejo, da je bilo življenje tu pri nas tudi v daljni preteklosti.  

Zelo značilna dediščina so tudi številni kozolci, značilni za naše kraje, pod katerimi še danes zasledimo mnoge ohranjene vozove ter ostala orodja, ki so jih kmetje uporabljali pri svojem delu. Menim, da se pomen na ohranjanju le teh, daje šele v zadnjem času, ko so se današnji lastniki kmetij pričeli zavedati pomembnosti teh čudovitih zakladov, ki govore o življenju nekoč.

Prav gotovo je zakladnica dediščine lepo ohranjena v Gostišču Vidrgar, kjer hranijo številne kolovrate, ki so se nekdaj vrteli pri nas. Lansko leto je v našem kraju svoja vrata odprla tudi Zarnikova klet, ki na stenah svojega gostišča prikazuje življenje ter stavbe v kraju Mlinše nekoč. Tudi to je pomembna dediščina, ki bo ostala našim zanamcem.

Razmeroma majhna krajevna skupnost pa je imela nekdaj na svojem območju kar dva gradova, in sicer Zgornji in Spodnji Kolovrat ter dvorec Kandrše v Peških Kandršah. Spodnji Kolovrat je leta 1895 potres razmajal, leta 1980 je grad kupila družina Mal (dr. Miran in sin Mojmir) in ga v nekdanjem obsegu obnovila. V Zgornjem Kolovratu pa je ostalo le posestvo v lasti družine Zupančič – Rožanc, sedaj Gradišar. Tudi dvorec v Peških Kandršah je zob časa močno načel, zdaj ga obnavlja družina iz Ljubljane, vendar pa dvorec nima identične podobe tistega časa.

Zelo lepa kulturna dediščina, ki orisuje podobe časa nekoč, so prav gotovo tudi slike g. Alojza Pokorna, ki jih hrani njegova družina.

Kulturna dediščina, ki je pri nas zagotovo zelo cenjena, pa je tudi dvorana na Mlinšah, katero so prav lepo prenovili in še vnaprej služi svojemu  namenu. Zgodovina našega kraja pa je še opisana v knjigah Zgodovina Zagorja ob Savi, Iskre časa ter v Zborniku 60 let šolstva in 50 let šole na Mlinšah. Številni zbirke predmetov so ohranjene pri posameznikih, ki jih pokažejo širši javnosti ob različnih razstavah.

Prav gotovo pa ne smemo pozabiti tudi na številne cerkve, ki so prav tako bogata kulturna dediščina, ki pričajo o preteklosti. Vsekakor pa je naša največja dediščina naša narava, res lepa v vseh letnih časih in vredna ogleda.

Človek je bitje, ki ustvarja zgodovino in svoje preteklosti ne more ponoviti, niti je ne more pozabiti. (Wystan Hugh)

Menim, da bi bilo v naših krajih potrebno ustanoviti muzej, ki bi ohranjal našo kulturno dediščino, ki je več kot bogata.  Lepo bi bilo, da bi bilo še kaj več  ohranjenega, kajti to  je vendar naša identiteta…slovenska identiteta.

Dediščina je vse tisto bogastvo mimo katerega hodijo mnogi z zaprtimi očmi in ga ne vidijo (prof.dr. Janez Bogataj).

Naša dediščina  v večini primerov ni spregledana in zanemarjena, pač pa žal še ne zbrana na mestu, kjer bi bila vidna širši skupnosti.                                                                                                                  (Marija Ribič)