MLINI NEKDAJ V NAŠI OKOLICI
Za severnim savskim slemenom je tako imenovana Zagorko – laška kadunja. Vhodno od Laškega je kakor razcefrana, zahodno od Zagorja ( pri Mediji ) se pa vidno deli v tri ožje krake; po srednjem prihaja med visokimi hribi izvirajoča Medija, po južnem teče pritok Kandrščica, po severnem pa Orehovica. Kandrščica prihaja od Kandrš, Orehovica pa izpod Trojan. Sleme med Kandrščico dosega 688 metrov; sleme med Medijo in Orehovico, ki je lepo viden s Trojan, pa 875 metrov.
V tej kadunji je na ravnicah Medije do Golobink, Kolovratščice, Kandrščice, njihovih pritokih in vzpetinah ob njih področje krajevne skupnosti Mlinše – Kolovrat. Pokrajina te KS je bila v preteklosti kmetijska. V njej je delovala tudi najstarejša obrt – mlinarstvo, saj je zelo bogata s tekočimi vodami.
Največji potok v pokrajini je Medija. Izvira deleč na zahodu v dolinskem kotu pod Borjem in jo podaljšek Rebri v smeri proti Limbarski gori loči od Radomlje in Črnega grabna. Še preden priteče v Briše, stav v vasi Medija delovala Mlinarjev ( Jogrov ) in Učakov mlin. Prvi je še dobro ohranjen. Naša pobožna želja je, da bi prišlo do obnove tega mlina, kar bi imelo velik pome na kulturnem področju, za ožjo in širšo okolico pa tudi izven občine. V prelepi ozki dolini Medije je deloval tudi Muzetov mlin.
Pri Brišah se v Medijo izliva potok Kolovratščica, ki priteka vanjo iz Kolovratske kotline. Ob tem potoku je deloval Šolarjem mlin.
V Brišah je na sedanjem prostoru, kjer je danes postavljena domačija oziroma dom Sirkovih, mlel Knezov mlin. V vse te omenjene mline so nosili ali vozili žito v mlin za mletje in stopanje iz vasi Kolovrat, Strme njive, Prevale, Podlipovice, Suhega potoka, Okroga. Dol, Žvarulj, Hmeljna, Briš, Zahriba in Medije.
Na Razpotju prejme Medija pritok Kandrščico. Če gremo ob njenem toku navzgor, nas pred Mlinšami na desni strani preko potoka ob stari stavbi na Žagi pozdravljajo trije mlinski kamni. Tu je nekoč deloval mlin. Najprej se je imenoval Majorjev, pozneje Žagarjev mlin. Na Mlinšah so mlin imeli na kmetiji Janežič – Zarnik. Zanimivo je, da je stal ob Mlinškem potoku in ne ob Kandrščici, ki ima večji pritok vode. Dalje od Mlinš stoji kilometer in pol na bregu Kandrčice stara kamnita stavba z lesenim podaljškom. To je bil nekdaj Kovačev mlin. V njem je mlela najmanj pol stoletja mlinarica Marija – Kovačica- Kovačeva teta. Streljaj naprej odmaknjen od regionalne ceste ob istem potoku je stal Čelešnikov mlin, ki je bil v preteklosti del Čelešnikove kmetije. Naprej od gostišča v Vidergi je deloval Mlekarjev mlin. Mlin je pripadal Mlekarjevi kmetiji iz Kandrš.
Mlini ob Kandrščici in Mlinškem potoku so mleli za kmete iz vasi; Mlinše, Zabava, Breznik, Kostrevnica, Ravne, Log, Razpotje, Peške in Vaške Kandrše, Žvarulje, Dolgo Brdo, včasih tudi Vrh in Javorščica.
V Zlokarjih pri Mrtnač so imeli manjši mlin, ki je mlel za lastne potrebe le po dežju, ko je bilo dovolj vode.
Ob nekaterih mlinih so kmetje v preteklosti tudi žagali, kovali in se ukvarjali s kolarstvom.
Medgeneracijska skupina za kakovostno starost MLINČEK z Mlinš in podružnična osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake, oddelek Mlinše pripravljata podrobneje gradivo o delovanju mlinov, usodah mlinarje, mlinaric in njihovih družin ter o kmetih življenjsko povezanih z mlini. V ta namen bo izšla, če bo vse posreči, knjiga MLINI V NAŠI OKOLICI skozi spomine še živečih mlinaric in mlinarjev, sorodnikov in kmetov. Knjiga bo strokovno podkovana z zgodovinskimi viri o mlinarstvu na našem področju.
V projektu o mlinih želimo postaviti v spomin nekdanjem mlinarjem na zelenici pred šolo obeležuje kot park iz petih mlinskih kamnov, na katerih bo označena sončna ura, imena mlinov iz vasi, iz katerih so kmetje nosili v mlin žito.
Pripravila: Marinka Brodar
Viri: J. Orožen – Zgodovina Zagorje ob Savi
