ZGODOVINA



15.9.2019 9:54:40


Ste 1315452. obiskovalec strani.






Življenje tako in drugače je bilo pri nas že v daljni preteklosti, kar dokazujejo številni fosili, najdeni v kamnolomu Lipovica.

 

                                                                                           Več o tem

 

Na območju krajevne skupnosti pa je le malo materialnih dokazov o najstarejših prebivalcih, veliko več jih je iz okolice Vač in Trojan. Ker pa so Mlinše ozemlje med obema zgodovinsko pomembnima krajema, sklepamo, da je bil tudi ta predel življenjski prostor minulih dob. Predzgodovinska grobišča so odkrili na Zasavski Sveti gori in v Suhem potoku, zato po vsej verjetnosti to niso edini ostanki, ki jih krijejo zemeljske plasti. Razmeroma majhna krajevna skupnost pa je imela nekdaj na svojem območju kar dva gradova, in sicer Zgornji in Spodnji Kolovrat ter dvorec Kandrše v Peških Kandršah. Spodnji Kolovrat je leta 1895 potres razmajal, leta 1980 je grad kupila družina Mal (dr. Miran in sin Mojmir) in ga v nekdanjem obsegu obnovila. V Zgornjem Kolovratu pa je ostalo le posestvo v lasti družine Zupančič – Rožanc, sedaj Gradišar. Tudi dvorec v Peških Kandršah je zob časa močno načel, zdaj ga obnavlja družina iz Ljubljane, vendar pa dvorec nima identične podobe tistega časa.

 

Prva šola na območju krajevne skupnosti je bila zgrajena v Kolovratu leta 1858, kjer je nekaj časa učiteljeval tudi pisatelj prve slovenske povesti Sreča v nesreči – Janez Cigler. Druga šola je bila ustanovljena leta 1880 na Zasavski Sveti gori. Med drugimi učitelji je tu učil tudi znani profesor glasbe in skladatelj Makso Pirnik. V obeh šolah je bilo po sto otrok. Šoli sta prenehali  s svojim delom s prihodom okupatorja na naše ozemlje. Pouk se je pričel v nemškem jeziku, v nemško šolo pa starši svojih otrok niso pošiljali. Tako se je za mnoge otrok šolanje za vedno končalo. Med vojno so partizani, da šolo ne bi zasedla nemška vojska, na Zasavski Sveti gori zažgali, istočasno je bila požgana tudi planinska koča in vse cerkvene stavbe, razen cerkve. Po vojni se je pouk nadaljeval na Mlinšah v Zarnikovi hiši, v šolskem letu l956/57 pa je bila otvoritev nove šole na Mlinšah. Ta je bila pred leti adaptirana in povišana za eno nadstropje. Na šoli so trenutno učenci od 1. do 4. razreda. V Kolovratu je bila šola ukinjena zaradi pomanjkanja otrok, pa tudi stavba ni več ustrezala, zato so jo porušili, otroke pa prešolali na matično šolo Izlake.

Več o zgodovini šolstva si lahko preberete v zborniku, ki je izšel ob 50-letnici šolske zgradbe in 60-letnici šolstva na Mlinšah.

Kratka zgodovina v sliki.

                                                                                  Marija Ribič

 

MLINI NEKDAJ V NAŠI OKOLICI

 

 Za severnim savskim slemenom je tako imenovana Zagorko – laška kadunja. Vhodno od Laškega je kakor razcefrana, zahodno od Zagorja ( pri Mediji ) se pa vidno deli v tri ožje krake; po srednjem prihaja med visokimi hribi izvirajoča Medija, po južnem teče pritok Kandrščica, po severnem pa Orehovica. Kandrščica prihaja od Kandrš, Orehovica pa izpod Trojan. Sleme med Kandrščico dosega 688 metrov; sleme med Medijo in Orehovico, ki je lepo viden s Trojan, pa 875 metrov.

            V tej kadunji je na ravnicah Medije do Golobink, Kolovratščice, Kandrščice, njihovih pritokih in vzpetinah ob njih področje krajevne skupnosti Mlinše – Kolovrat. Pokrajina te KS je bila v preteklosti kmetijska. V njej je delovala tudi najstarejša obrt – mlinarstvo, saj je zelo bogata s tekočimi vodami.

            Največji potok v pokrajini je Medija. Izvira deleč na zahodu v dolinskem kotu pod Borjem in jo podaljšek Rebri v smeri proti Limbarski gori loči od Radomlje in Črnega grabna. Še preden priteče v Briše, stav v vasi Medija delovala Mlinarjev ( Jogrov ) in Učakov mlin. Prvi je še dobro ohranjen. Naša pobožna želja je, da bi prišlo do obnove tega mlina, kar bi imelo velik pome na kulturnem področju, za ožjo  in širšo okolico pa tudi izven občine. V prelepi ozki dolini Medije je deloval tudi Muzetov mlin.

            Pri Brišah se v Medijo izliva potok Kolovratščica, ki priteka vanjo iz Kolovratske kotline. Ob tem potoku je deloval Šolarjem mlin.

             V Brišah je na sedanjem prostoru, kjer je danes postavljena domačija oziroma dom Sirkovih, mlel Knezov mlin. V vse te omenjene mline so nosili ali vozili žito v mlin za mletje in stopanje iz vasi Kolovrat, Strme njive, Prevale, Podlipovice, Suhega potoka, Okroga. Dol, Žvarulj, Hmeljna, Briš, Zahriba in Medije.

            Na Razpotju prejme Medija pritok Kandrščico. Če gremo ob njenem toku navzgor, nas pred Mlinšami na desni strani preko potoka ob stari stavbi na Žagi pozdravljajo trije mlinski kamni. Tu je nekoč deloval mlin. Najprej se je imenoval Majorjev, pozneje Žagarjev mlin. Na Mlinšah so mlin imeli na kmetiji Janežič – Zarnik. Zanimivo je, da je stal ob Mlinškem potoku in ne ob Kandrščici, ki ima večji pritok vode. Dalje od Mlinš  stoji kilometer in pol na bregu Kandrčice stara kamnita stavba z lesenim podaljškom. To je bil nekdaj Kovačev mlin. V njem je mlela najmanj pol stoletja mlinarica Marija – Kovačica- Kovačeva teta. Streljaj naprej odmaknjen od regionalne ceste ob istem potoku je stal Čelešnikov mlin, ki je bil v preteklosti del Čelešnikove kmetije. Naprej od gostišča v Vidergi je deloval Mlekarjev mlin. Mlin je pripadal Mlekarjevi kmetiji iz Kandrš.

            Mlini ob Kandrščici in Mlinškem potoku so mleli za kmete iz vasi; Mlinše, Zabava, Breznik, Kostrevnica, Ravne, Log, Razpotje, Peške in Vaške Kandrše, Žvarulje, Dolgo Brdo, včasih tudi Vrh in Javorščica.

            V Zlokarjih pri Mrtnač so imeli manjši mlin, ki je mlel za lastne potrebe le po dežju, ko je bilo dovolj vode.

            Ob nekaterih mlinih so kmetje v preteklosti tudi žagali, kovali in se ukvarjali s kolarstvom.

Medgeneracijska skupina za kakovostno starost MLINČEK z Mlinš in podružnična osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake, oddelek Mlinše pripravljata podrobneje gradivo o delovanju mlinov, usodah mlinarje, mlinaric in njihovih družin ter o kmetih življenjsko povezanih z mlini. V ta namen bo izšla, če bo vse posreči, knjiga MLINI V NAŠI OKOLICI  skozi spomine še živečih mlinaric in mlinarjev, sorodnikov in kmetov. Knjiga bo strokovno podkovana z zgodovinskimi viri o mlinarstvu  na našem področju.

            V projektu o mlinih želimo postaviti v spomin nekdanjem mlinarjem na zelenici pred šolo obeležuje kot park iz petih mlinskih kamnov, na katerih bo označena sončna ura, imena mlinov iz vasi, iz katerih so kmetje nosili v mlin žito.

Pripravila:  Marinka Brodar

 

Viri: J. Orožen – Zgodovina Zagorje ob Savi

 

 

V Brišah se je rodil tudi znani šahovski velemojster Albin Planinc, ki je do 3. razreda obiskoval OŠ Mlinše.

O njegovem življenju govori film Totalni gambit.

 

 


Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat©2005  
Predstavitev
Zapisniki
Svet KS
Organi KS
Zemljevid
Časopis
Izleti
Zgodovina
Arhitektura
Tradicija
Soseska
Kulturno društvo Mlinše
Lovska družina Mlinše
Prostovoljno gasilsko društvo Kandrše
Prostovoljno gasilsko društvo Kolovrat
Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše
Športno društvo Mlinše
Športno društvo Škafari
Turistično društvo Mlinše
Krajevni odbor RK
Krajevni odbor NOB
Podružnična šola Mlinše
Gospodarski subjekti
Gostinska ponudba
Prenočišča
Kmečki turizem
Ostalo
Župnijski urad Kolovrat
Župnijski urad Sveta Gora
Župnijski urad Vače
Galerija
Forum
Anketa