ZGODOVINA ŽU VAČE



15.9.2019 10:25:18


Ste 1315472. obiskovalec strani.






KANDRŠE Z OKOLICO IN CERKEV SV. LENARTA

 

Na skrajnem zahodnem robu Občine Zagorje ob Savi, na tromeji občin Zagorje, Moravče in Litija, kjer se z zasavskim hribovljem utesnjena dolina prične odpirati v moravško in gorenjsko ravan, leži vas Kandrše. Kandrše so obkrožene s številnimi znamenitostmi. Težko bi rekli,  katera je pomembnejša.

Na jugovzhodu sta danes pomembna dva hriba in sicer Pleše, znan po prvomajskih srečanjih in malo bliže Zasavska Sveta gora, z utrjenim obzidjem in romarsko cerkvijo Marijinega rostva. Na jugu kandrško dolino zapira hrib Slemško, na katerem je tudi znana romarska cerkev Sv. križa, tik ob hribu pa se nahaja planota imenovana Krona. Tu se je naša zgodovina  začela pisati že  pred tisočletji. Planota, dolga približno 350 m, je znana po prazgodovinski naselbini Ilirov in za  njimi Keltov, ki je bila zgrajena v obliki podkve. Čas natanka te naselbine sega v obodbje broanste in železne dobe, kar nekako sovpada z 8. stoletjem pred Kristusom, kar je bilo dokazano s številnimi izkopavanji. Najzanimivejši predmet, ki so ga pri teh izkopavanjih našli leta 1883, je nedvomno svetovno znana vaška situla, ki se hrani v ljubljanskem muzeju in spada med njegove največje dragocenosti. Mnogo, mnogo starejša pa je 1997. leta odkrita fosilna obala, katero so našli tik nad pokopališčem na Vačah. Gre za približno dva in pol metra visoko apnenčevo steno, v kateri je jasno viden stik med sivimi jurskimi apnenci in rumnkastimi miocenskimi klasiti. Pred približno 13. milijoni let, v miocenu, so to strmo kamnito obalo poseljevale številne kamnovrtne školjke iz rodu Lithophaga. Še danes so dobro vidne luknje, v katerih so se nahajale te školjke. To je v Sloveniji najlepše ohranjen primer tovrstne fosilne morske obale, uvršča pa se med najlepše primerke na svetu. Gre za edinstven dokaz, da so bili v pradavnini naši hribi in doline prekriti z morjem.

Da bi nekako zaokrožili prikaz teh znamenitosti, moramo omeniti še GEOS, geometrično središče Slovenije, ki se nahaja na naselju Spodnja Slivna. Središče je razmeroma dobro obiskano, ob njem pa se zbirajo večkrat tudi slovenski politiki.

 

Čas nastanka kraja Kandrš ni znan. Ker so Iliri in za njimi Kelti svoja bivališča imeli visoko v hribih, lahko sklepamo, da so se naselbine po naših dolinah pričele pojavljati šele po  prihodu Rimljanov in za njimi Slovanov. Najstarejša še ohranjena stavba v Kandršah je nedvomno cerkev Sv. Lenarta, ki verjetno spada v čas nastajanja dvorca v Peških Kandršah ali celo v čas graščine Lebeck. Tako imenovani Pilbachov dvorec je danes povsem renoviran in popolnoma spremenjen, o gradu Lebeck pod Vačami pa govorijo le še posamezni kamni, ostali od mogočnega zidovja.

 

Cerkev Sv. Lenarta stoji na nadmorski višini 508 m na gričku nad vasjo Kandrše. Grič je od zahodne in deloma severne strani porasel z gozdom, drugod pa s travo. Je največja podružnična cerkev v župniji Vače, saj meri nekaj nad 145 m2.  Po doslej znanih podatkih se cerkev prvič omenja v listini z datumom 29. 9. 1447. Iz listine je razvidno, da je tega dne Neža z Mačkovca, vdova po pokojnem Mihaelu Katzenbergarju, podarila cerkvi Sv. Lenarta njivo v Grobljah pri Vačah za večno luč v omenjeni cerkvi. Drugič se cerkev omenja v spisku cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, ko je morala cerkev v Kandršah  prispevati za vojsko zoper Turke en zlati kelih, pol forinta in 6 renskih goldinarjev. Cerkev pa omenja tudi Valvazor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske.

 

Prva cerkev je imela 3 oltarje.  Glavni oltar je bil, tako kot danes, posvečen Sv. Lenartu, stranska pa Sv. Juriju in Sv. Matiju. Prva cerkev je bila zidana v gotskem stilu, nekaj detajlov te pozidave je ohranjenih v zvoniku. Kdaj je  bila cerkev prezidana v baročni stil, ni znano, vsekakor pa ne pred Valvazorjem, ker bi to bilo zapisano v njegovih knjigah. Po prezidavi sta bila zamenjana tudi stranska oltarja, ki sta od takrat posvečena Sv. Janezu Nepomuku in Sv. Vincecu Fererskemu. Na to spremembo je zanesljivo imela največji vpliv Bratovščina Sv. Janeza, ki je bila v tistem času zelo dejavna v naših krajih. Posvetilna listina oltarja Sv. Janeza Nepomuka se nahaja v skrbno zapečateni steklenici v arhivu župnijske cerkve in nosi datum 26. julij 1750. Tega dne je Viljem, opat in arhidiakon iz samostana Stična posvetil ta stranski oltar in vzidal vanj relikvije mučencev Sv. Kancija, Kancijana, Felicisima in Valentina. Čeprav listine o posvetitvi drugega stranskega oltarja, posvečenega Sv. Vincencu Fererskemu, doslej ni bilo mogoče najti, pa je skoraj zanesljivo bila opravljena isti dan. Iz cerkvenih listih je tudi razvidno, da so leta 1669 za cerkev nabavili nov zvon, ki so ga naročili  pri Nikolaju Borsetu v Celju. Za  časa 1. svetovne vojne so bili cerkvi odvzeti vsi trije zvonovi in tudi orgle. Sedanji zvonovi so bili nabavljeni leta 1923.  Dva sta bila kupljena v Brniku, tretji pa je bil nov. Vsi trije pa so bili vliti v železarni Jesenice.

Vsakemu obiskovalcu vzbudijo pozornost težki železni okovi, ki visijo na steni poleg glavnega oltarja. Ljudsko izročilo govori, da so to okovi nekega krajana, ki se je uspel rešiti turškega ujetništva. Ker je Sv. Lenart zavetnik ujetnikov, naj bi jih bil rešeni ujetnik prinesel svojemu patronu v zahvalo.

 

In še en utrinek iz zgodovine. Po silovitem požaru, ki je 8. oktobra 1834 uničil Vače z osemindvajsetimi hišami in s tamkajšnjo župnijsko cerkvijo vred, je do izgradnje nove, do leta 1843, kandrška cerkev nadomeščala župnijsko cerkev.

 

Cerkev Sv. Lenarta je danes razmeroma lepo obnovljena. V zadnjh nekaj letih je bil zamenjan star okrušen kamnit tlak, cerkev je dobila novo fasado, elektrificiralo se je zvonenje, restavrirani pa so bili tudi vsi trije olatarji. Izmed vseh je prav gotovo najlepši že omenjeni stranski oltar Sv. Janeza Nepomuka, katerega sliki je izredno lepo obnovil znani restavrator Marinšek. Cerkev ima danes tudi kvalitetno kritino – bobrovec znamke Creaton, obnavlja pa se tudi obzdje okrog cerkve, katerega je delno izpodnesel plaz v deževju leta 1998.

 

Poleg cerkve je na hribčku tudi mežnarija iz leta 1737, ki je tudi obnovljena in preurejena v veroučno učilnico. Vsakoletno majsko žegnanje je na nedeljo po 16. maju, ko goduje Sv. Janez Nepomuk, glavno žegnanje pa je v mesecu novembru po godu Sv. Lenarta. Sicer pa je Sveta maša v cerkvi tudi skoraj vsak ponedeljek v letu.

 

                                                                                              Zapisal: Franc Zore

 

 

 


Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat©2005  
Predstavitev
Zapisniki
Svet KS
Organi KS
Zemljevid
Časopis
Izleti
Zgodovina
Arhitektura
Tradicija
Soseska
Kulturno društvo Mlinše
Lovska družina Mlinše
Prostovoljno gasilsko društvo Kandrše
Prostovoljno gasilsko društvo Kolovrat
Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše
Športno društvo Mlinše
Športno društvo Škafari
Turistično društvo Mlinše
Krajevni odbor RK
Krajevni odbor NOB
Podružnična šola Mlinše
Gospodarski subjekti
Gostinska ponudba
Prenočišča
Kmečki turizem
Ostalo
Župnijski urad Kolovrat
Župnijski urad Sveta Gora
Župnijski urad Vače
Galerija
Forum
Anketa